Klic upravitelja naprav in BIOS -a v Ubuntuju: Evo, kako

Pregled Linuxa Ubuntu

Za večino ljudi je notranje delovanje računalnika črna škatla. Nimate pojma, katera strojna oprema je v vašem sistemu. Še posebej, če želite zamenjati komponento strojne opreme, lovite v temi in težko najdete informacije o ustrezni komponenti. Ko gre za razširitev sistema, so informacije o strojni opremi koristne tudi za ugotovitev, s čim imate opravka.

Za pridobitev teh podatkov pa ni treba odviti ohišja računalnika in upati na nalepke na posameznih delih. Namesto upravitelja naprav obstaja možnost prejema vseh pomembnih dejstev o komponentah, nameščenih v računalniku.

Pokličite upravitelja naprav pod Ubuntu: Tako deluje z GNOME in KDE

Pod Ubuntu lahko dobite informacije o različnih namiznih okoljih, kot sta GNOME ali KDE. Ti dve namizni okolji imata upravitelja naprav, ki prikazuje podrobne informacije o strojni opremi, nameščeni v vašem sistemu.

GNOME

Pod sistemi GNOME boste upravitelja naprav našli pod "Sistem - Skrbništvo - Upravitelj naprav" ali pod "Sistem - Nastavitve - Podatki o strojni opremi". V desni polovici okna boste našli podrobne informacije o posameznih napravah. Poleg zavihka »Naprava«, ki je vedno na voljo, boste našli tudi druge zavihke, na primer »PCI« ali »USB«, odvisno od strojne komponente. S klikom na zavihek »Napredno« lahko prikažete dodatne informacije o gonilnikih, imenih naprav, lastnostih in še veliko več.

KDE

KDE vključuje tudi program za pridobivanje podrobnih informacij o strojni opremi vašega sistema. Orodje lahko najdete na primer v sistemu KDE, kot je Kubuntu, pod "K -Menu - System - Info Center". Tukaj si lahko ogledate informacije o optičnih pogonih do strežnika XServer. Če želite, da je hitrejši, vam bo ta povezava pomagala pri namestitvi paketa za pridobitev kinfocenter doseči: sudo apt-get install kinfocenter

Upravitelj naprav v drugih različicah Ubuntu: 4 načini za pridobivanje informacij o strojni opremi

Xubuntu

Za uporabnike Xubuntu obstaja možnost Sysinfo za prikaz informacij o strojni opremi računalnika Ubuntu. Brez Sysinfo ni potrebnega orodja za jasen prikaz strojne opreme.

Program lahko namestite neposredno iz uradnih virov paketov, najbolje s tem seznamom paketov: sudo apt-get install sysinfo Nato ga lahko odprete v različicah Ubuntu, ki imajo meni aplikacij, prek "Sistemska orodja - Sysinfo".

HardInfo

HardInfo, ki je vnaprej nameščen z Lubuntu, je še bolj podroben kot Sysinfo. Ta program ponuja zelo podrobne informacije o nameščeni strojni opremi. Program ponuja tudi možnost ustvarjanja poročila o vseh komponentah in funkcijah strojne opreme. Če želite uporabljati HardInfo, naredite naslednje:

• Namestite HardInfo s tem ukazom: sudo apt-get install hardinfo
• Z ukazom hardinfo lahko zaženete orodje.
• Nato so navedene vse pomembne informacije o sistemu. Podatke o strojni opremi vašega računalnika boste našli v razdelku »Naprave«.
• Pod "Ustvari poročilo" lahko zahtevate in izvozite sistemsko poročilo.

CPU-G

Tako kot pri CPU-Z je mogoče podatke procesorja odčitati s CPU-G. Vendar je obseg funkcij nekoliko bolj omejen. Za branje podatkov procesorja program uporablja sistemske datoteke in zagotavlja informacije. Natančneje, to so te sistemske datoteke:

• / proc / cpuinfo, / proc / meminfo
• / sys / devices / virtual / dmi / id /

I-nex

I-Nex ponuja bistveno več informacij kot CPU-G. Poleg tega se lahko shranjeni podatki tudi shranijo.

Pridobite podatke o strojni opremi prek ukazne vrstice? Tako se dela

Podatke o strojni opremi lahko dobite tudi v računalnikih Ubuntu prek ukazne vrstice: lshw -kratko

S "inxi -b»Možna je tudi izmenjava informacij o napravi.

Vprašajte podatke o programski opremi in jih spremenite: Kako v Linux vstopim v BIOS?

Podatke o strojni opremi najdete v upravitelju naprav. Če želite izvedeti več o programski opremi, vgrajeni v računalnik, pojdite v BIOS. BIOS je kratica za Basic Input Output System (BIOS) in omogoča spreminjanje operacijskega sistema in računalnika.

Za temeljne spremembe osnove operacijskega sistema morajo biti uporabniki ne le seznanjeni, ampak tudi vedeti, kako priti do nje. Za dostop do osnovnega vhodnega izhodnega sistema (BIOS) pod Linuxom v bistvu ne ravnate drugače kot pri računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Na začetku zagona pritisnete določeno tipko. Za distribucije Linuxa je običajno ena od naslednjih možnosti:

• [Del] / [Del.]
• [F2]
• [F12]
• [F1]
• [F8]
• [F10]
• [Esc]

Novi računalniki običajno nimajo več klasičnega BIOS -a. Zamenjal ga je tako imenovani UEFI (Unified Extensible Firmware Interface). Do UEFI / BIOS lahko dostopate neposredno iz sistema Windows z nekaj kliki.

BIOS: osnova vašega računalnika

Ker je BIOS absolutna osnova vašega računalnika, ni pomembno, kateri operacijski sistem ste namestili. Z BIOS -om se praktično pomaknete na najnižjo in najosnovnejšo raven svojega računalnika, kjer lahko dobite ustrezne informacije in izvedete spremembe.

Tako lahko BIOS na določen način imenujemo tudi upravitelj naprav, čeprav se funkcije nanašajo bolj na programsko kot na strojno opremo. Medtem ko od upravitelja naprav dobite predvsem ustrezne informacije, lahko v računalniku v BIOS -u naredite tudi temeljite spremembe.

Zaključek: Uporabite upravitelja naprav pod Ubuntu in poizvedite sistemske podatke

GNOME, KDE, HardInfo ali Xubuntu: Če želite poizvedovati o svoji napravi Ubuntu, potrebujete ustrezen namizni vmesnik. Praviloma lahko preprosto poiščete informacije o strojni opremi tako prek ukazne vrstice kot tudi s hitro namestitvijo programa.

Če želite spremeniti operacijski sistem, pojdite skozi BIOS. Do tega lahko dostopate v računalnikih Linux na enak način kot v računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Na začetku zagona preprosto pritisnite eno od omenjenih tipk in nato spremenite želene podatke v računalniku. BIOS je v novejših računalnikih zamenjal UEFI.