Pri brskanju po internetu vsak uporabnik pusti digitalne sledi, tudi v obliki osebnih podatkov. Te ponudniki običajno shranijo, ocenijo ali prodajo. Poleg tega lahko občutljive podatke in slike iz Drit zelo enostavno prenesete
1. Kaj so osebne pravice?
Temeljni zakon vsakomur daje pravico, da svobodno razvija svojo osebnost, če ne krši pravic drugih. Hkrati tako imenovana splošna osebnostna pravica posameznika ščiti pred vmešavanjem tretjih oseb na njegovo področje življenja. Splošna osebnostna pravica izhaja iz dveh členov temeljnega zakona:
"Človeško dostojanstvo je nedotakljivo. Dolžnost vseh državnih organov je, da jih spoštujejo in varujejo. " [Umetnost. 1 odstavek 1 GG]
"Vsakdo ima pravico do svobodnega razvoja svoje osebnosti, dokler ne krši pravic drugih in ne krši ustavnega reda ali moralnega zakona." [Umetnost. 2 odstavek 1 GG]
Splošna osebnostna pravica je zelo široka temeljna pravica, ki jo je mogoče sistematizirati z oblikovanjem številnih tako imenovanih skupin primerov:
- Zaščita časti
- Varstvo zasebnosti in zasebnosti
- Zaščita pred izkrivljanjem in napačnim prikazovanjem izjav
- Pravica do samoodločbe o tem, kako želimo biti predstavljeni v javnosti
- Pravica do izvzetja iz zatiranja navedb, ki niso bile podane
- Pravica do informacijske samoodločbe
- Temeljna pravica do zaupnosti in celovitosti sistemov informacijske tehnologije
Splošne osebne pravice vas ne ščitijo le pred kršitvami zakona s strani drugih, ampak vas tudi zavezujejo k zaščiti pravic drugih. V primeru kršitve osebnih pravic drugih je treba pričakovati pravne posledice. Ti segajo od pisnih opozoril do glob, ki jih sodišče dodeli oškodovancu.
2. Osebne pravice na internetu
Osebne pravice posameznika seveda veljajo tudi na internetu. Kljub temu je na dan na tisoče kršitev teh pravic, zlasti na ocenjevalnih portalih in v družbenih omrežjih. Varstvo časti, pravica do lastne podobe in pravica do informacijske samoodločbe so še posebej pomembni za večino uporabnikov interneta:
Zaščita časti: Nihče ne sme biti poškodovan v njihovo osebno čast. Žaljive izjave o osebi, na primer v objavi v družabnih medijih ali na forumu, na splošno niso dovoljene. Tudi laži se ne smejo širiti o osebi na spletu. Vsakdo, ki ga prizadene spletno ustrahovanje ali podobno, naj najprej napiše pismo, v katerem prosi operaterja platforme, naj izbriše obrekovalno objavo. V naslednjem koraku lahko ukrepate proti osebi, ki nezakonito dostopa do vsebine
led se je razširil. V takem primeru bi morali poiskati nasvet odvetnika, v kolikšni meri iz tega izhajajo zahtevki, na primer odškodninski zahtevki ali odškodnine za bolečino in trpljenje. Pobuda EU kliknite varno aplikacija za prvo pomoč, razvita s posebnimi vedenjskimi nasveti.
Prav do svoje slike: Načeloma ima vsaka oseba pravico, da sama določi, ali in kako so objavljene slike, na katerih jih je mogoče videti. Nasprotno pa to pomeni: Nihče ne sme objavljati fotografij drugih v internetu brez dovoljenja. Torej, če na internetu najdete svoje fotografije, ki jih tam ne želite videti in za katere niste privolili v objavo, na primer fotografije neugodnih strank, imate pravico izbrisati te slike. Slike so lahko objavljene brez privolitve le pod določenimi pogoji:
1. Portreti s področja sodobne zgodovine (npr. Voditelji držav, umetniki ali znanstveniki)
2. Slike, na katerih se ljudje pojavljajo le kot dodatki poleg pokrajine ali druge lokacije (npr. Turist ob znamenitosti)
3. Slike sestankov, dvigal in podobnih dogodkov, na katerih so bile upodobljene osebe (npr. Demonstratorji)
4. Portreti, ki niso narejeni po naročilu, pod pogojem, da razširjanje ali razstava služi večjemu zanimanju za umetnost.
Pravica do informacijske samoodločbe: Vsakdo ima pravico, da se sam odloči, kateri osebni podatki bodo uporabljeni in posredovani. Če podjetje uporablja osebne podatke, ima zadevna oseba zakonito pravico do informacij o shranjevanju in namenu teh podatkov. Če je podjetje shranilo več kot le naslovne podatke, lahko zadevna oseba vztraja, da se ti podatki izbrišejo, razen če je z družbo sklenila pogodbeno razmerje, ki navaja kaj drugega. Slednje se običajno zgodi, če se izrecno strinjate z varstvom podatkov in pogoji uporabe v zameno za brezplačno uporabo storitev.
3. Varstvo podatkov kot varstvo zasebnosti
Ne glede na to, ali so portali, družbeni mediji, spletne trgovine ali iskalniki - s številnimi komercialnimi spletnimi storitvami, ki jih na prvi pogled lahko uporabljate brezplačno, na koncu plačate z digitalnimi sledovi, ki jih pustite za seboj. Tudi če ne vnesete nobenih osebnih podatkov, kot bi to storili pri spletnem naročilu, ampak brskate samo po komercialnih spletnih mestih, pustite za seboj podatke, na katerih temeljijo celotni poslovni modeli. V mnogih primerih se zabeležijo in ovrednotijo vsaj naslov IP, predhodno obiskano spletno mesto in vedenje pri deskanju. Doslej je cilj Zveznega zakona o varstvu podatkov (BDSG) "zaščititi posameznike pred kršitvijo njihovih osebnih pravic z ravnanjem z njihovimi osebnimi podatki" (oddelek 1 (1)). Poleg tega odstavek 3a izogibanja podatkom in varčevanja s podatki določa, da je treba zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov ter izbiro in oblikovanje sistemov za obdelavo podatkov usmeriti v cilj zbiranja, obdelave ali uporabe čim manj osebnih podatkov. Osebne podatke je treba zlasti anonimizirati ali psevdonimizirati, kolikor je to mogoče glede na predvideno uporabo in ne zahteva nesorazmernega napora v zvezi z namenom zaščite. Ker pa Zvezni zakon o varstvu podatkov temelji na Evropski direktivi o varstvu podatkov 95/46 / ES iz leta 1995, je zdaj delno zastarel in nenatančen. Toda 25. maja 2022-2023–2022, po letih pogajanj, bo v državah članicah EU končno začela veljati nova splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR). To potrošnikom končno daje več pravne varnosti pri posameznih vprašanjih in izboljšano varstvo njihovih osebnih podatkov.
4. Najboljša zaščita: varčevanje s podatki!
Osebne podatke in s tem zasebnost najlažje zaščitite tako, da pustite čim manj podatkov pri brskanju po internetu ali uporabi spletnih storitev. To načelo varčnosti podatkov pomeni, da razkrijete le podatke o sebi, ki so nujno potrebni za uporabo storitve. Zaščitniki podatkov potrošnikom svetujejo, naj neradi posredujejo osebnih podatkov, ki presegajo podatke, ki so nujno potrebni za poslovni odnos. Tudi v družabnih medijih morate skrbno pretehtati, kdo sme videti katere podatke, in narediti ustrezne nastavitve.
5. Nasveti in zvijače za večjo zaščito podatkov
Z nekaj triki in ustrezno programsko opremo lahko občutljive podatke zaščitite pred dostopom tretjih oseb ali preprosto pustite manj podatkov na spletu:
- Začasni poštni naslov: Z začasnim e -poštnim naslovom se lahko registrirate na spletnih mestih, v forumih ali blogih. Prednost: na dejanskem e -poštnem naslovu je manj neželene pošte, anonimnost pa se vzdržuje z uporabo naslova, ki ne omogoča sklepanja o pravem imenu.
- Razširitve brskalnika proti sledenju: Ponudnik Mozilla Firefox v svoj brskalnik vključuje zaščito pred sledenjem, ki pa jo je treba najprej v nastavitvah izrecno aktivirati. Žal drugi proizvajalci takšne zaščitne funkcije sploh ne ponujajo. Če želite biti na varnem, za zaščito sledenja uporabite brezplačno programsko opremo, kot je Ghostery, ki jo je mogoče enostavno vgraditi v večino brskalnikov.
- Alternativni glasniki: Prehod na nadomestni messenger lahko pomaga povečati zaščito zasebnosti. Švicarski ponudnik Threema na primer pri registraciji ne zahteva telefonske številke ali e-poštnega naslova in hkrati ponuja šifriranje od konca do konca.
- Tehnike šifriranja: Učinkovita metoda za zaščito občutljivih podatkov pred dostopom tretjih oseb je šifriranje podatkov. Podatke v oblaku, priloge e -pošte in nosilce podatkov je mogoče razmeroma enostavno šifrirati s pomočjo posebne programske opreme.
Viri slik:
Slika 1: fotolia.com © denisismagilov; # 186916868
